Veleposlaništvo RS Berlin /Ekonomski oddelek /Osnovne gospodarske informacije o Sloveniji  /

Osnovne gospodarske informacije o Sloveniji

Odkar je Slovenija 1. maja 2004 postala članica Evropske unije, 1. januarja 2007 prevzela evro in 1. junija 2010 vstopila v OECD, se je povečala njena mednarodna konkurenčnost. Danes sodi med najuspešnejše države v svetovnem merilu.

4 strateške prednosti

Za Slovenijo so značilne štiri strateške prednosti, ki ji omogočajo, da se učinkovito prilagaja neprestano spreminjajočemu se mednarodnemu okolju:
Geostrateška logistična lega: Slovenija ni le geografsko stičišče slovanskega, germanskega, romanskega in ugofinskega sveta, ampak s sosednjimi državami vzdržuje dobre sosedske odnose in je vir stabilnosti v regiji, ki jo povezuje kultura in zgodovina. Iz države je enostaven dostop do trgov vzhodne (200 mio) in jugovzhodne (20 mio prebivalcev) Evrope, Slovenci pa so znani po odličnem znanju tujih jezikov in poznavanju kultur. Industrijska središča severne Italije in južne Nemčije so v rangu 500 km. Skozi državo tečejo panevropski koridor X, sredozemski TEN-T koridor in koridor Vzhodno-Jadransko morje.
Kvalificirana delovna sila: Slovenci so znani po poznavanju tehnologije in avtomobilizma, kar je rezultat dolge industrijske tradicije. Za gospodarstvo so značilne inovacije, delovna morala in zvestoba podjetjem. 22 % zaposlenih ima univerzitetno, 57 % pa magistrsko ali doktorsko izobrazbo. Prevladujejo odlično znanje jezikov in IKT veščine. Zaposleni slovijo po izvrstnem razmerju med stroški in produktivnostjo, saj so v letu 2016 povprečno ustvarili 43.434 EUR v BDP (Poljska 26.133 EUR, Češka 33.903 EUR, Slovaška 34.858 EUR) pri povprečno 1655 letnih delovnih urah v letu 2017 (Avstrija 1613 ur, Slovaška 1714 ur, Poljska 1895 ur).

Visoka stopnja digitalizacije: Slovenska visoka uvrstitev na različnih indeksih in prejeti naslovi potrjujejo, da je sodobna in digitalizirana država, usmerjena v trajnostni razvoj. Najpomembnejše uvrstitve: 

Georgetown Institut za ženske, mir in varnost, Indeks žensk, miru in varnosti 2017: 4. mesto
Institut Woodrowa Wilsona in Razvojni program Združenih narodov, Indeks globalne pobude za žensko vodstvo 2017: 5. mesto
Numbeo, Indeks kakovosti življenja 2017 – 10. mesto
Evropska komisija, Indeks digitalnenga gospodarsta in znanosti 2017: 17. mesto
Institut za gospodarstvo in mir, Globalni mirovni indeks 2017: 7. mesto
Fundacija Bertelsmann, Globalni indeks odgovornosti 2017: 8. mesto
Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016
Slovenska pobuda za 20. maj, svetovni dan čebel, sprejeta pri Združenih narodih
Slovenija, Evropska gastronomska regija 2021
Svetovni gospodarski forum, Indeks človeškega kapitala 2017: 9. mesto
Dobro razvita infrastruktura: Slovenska pristanišča, letališča, avtocestni in železniški križ omogočajo enostaven dostop do države. Slovenija je po uporabi spleta nad povprečjem EU. Leta 2017 je imelo računalnik 80 %, dostop do interneta pa 82 % gospodinjstev. Internetno infrastrukturo vzdržujejo štiri podjetja: Telekom Slovenije, Eles, Dars in SŽ, za njihovo osrednje vozlišče SIX pa skrbi Arnes.

Gospodarstvo

Slovenija ima razmeroma majhno, toda hitro rastoče in izvozno usmerjeno gospodarstvo. Veljala je za gospodarsko najbolj razvit del nekdanje Jugoslavije, po osamosvojitvi pa se je s privatizacijo in internacionalizacijo pričelo dolgo obdobje stabilne rasti. Do svetovne recesije leta 2008 je Slovenija povprečno dosegala gospodarsko rast v višini 4,0 %. Na to trajektorijo se je vrnila v letih 2017 in 2018, ko je njen BDP zrasel za 5,0 % in 5,1 % (BDP 2018: 46,6 mrd EUR ali 22.563 EUR per capita).

To je rezultat uspešnega dela večih vlad, ki so vodile prestrukturiranje celotnega finančnega sistema. Terjatve bank so bile prenešene na Družbo za upravljanje terjatev bank, velik del državnih in zasebnih naložb v podjetjih in bankah pa je bil prodan tujim vlagateljem. To je omogočilo konsolidacijo javnih financ, ki zadnjih nekaj četrtletij večinoma izkazujejo presežke. Javni dolg je tako upadel z rekordnih 82,6 % BDP leta 2015 na 73,6 % leta 2017. Dejstvo, da se je mednarodno zaupanje v Slovenijo okrepilo na vsaj predkrizno raven, dokazujeta izboljšana bonitetna ocena Slovenije (Standard & Poor‘s: A+, Fitch: A- in Moody‘s: Baa3) in zmanjšan zahtevan donos na državne obveznice (0,9 % za 10-letne obveznice).
Gospodarsko rast danes ženejo predvsem zasebna potrošnja, naložbe in izvoz. Slovenija spada med tistih nekaj evropskih držav, ki konstantno izkazujejo presežek izvoza nad uvozom. Po zadnjih podatkih SURS je v letu 2017 izvoz zrasel za 13,1 %, uvoz pa za 14,2 %. Tako je imela država v trgovinski bilanci 742,2 mio EUR ali 6,4 % presežka, kar je drugi najboljši rezultat po letu 2000.

V prihodnjih letih se bo po podatkih UMAR rast nekoliko umirila: v letu 2019 naj bi znašala 3,8 %, leta 2020 pa 3,2 %. Na stabilizacijo naj bi vplivalo predvsem postopno upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja in demografski dejavniki, ki se bodo odrazili v nižjih rasteh zaposlenosti in potrošnje gospodinjstev.
Krepitev izvoza spodbujata zlasti rast tujega povpraševanja in vse večja konkurenčnost domačih podjetij. To vodi v rast prihodkov v nekaterih segmentih tržnih storitev, zlasti v prometu, računalniških storitvah in turizmu. Opazna rast števila prihodov oziroma prenočitev tujih turistov vodi tudi v rast prihodkov v gostinstvu.

V letu 2017 je izvoz znašal 28 mrd EUR ali 57 % BDP. 77,0 % izvoza je namenjenega v države EU, predvsem v Nemčijo (20,4 %), Italijo (11,5 %), Hrvaško, Avstrijo (obe 7,6 %) in Francijo (5,7 %). Med izvoznimi panogami so najpomembnejše avtomobilska, elektrotehniška, farmacevtska, kemijska, strojna in kovinska. Ključni izvozni produkti so vozila (14,8 %), stroji in naprave (11,6 %), farmacevtski produkti (10,0 %), elektronski stroji in deli (9,9 %) in kovinski produkti (4,9 %). Med tujimi podjetji so ključni partnerji in investitorji v Sloveniji VW, BMW, Daimler, Magna Steyr, Messer Group, Fraport, Panasonic, Renault, Hisense, Novartis, Yaskawa in drugi. Tuje neposredne investicije v Slovenijo so leta 2016 znašale 32 %, kar je pod EU povprečjem (46 %), pri čemer je glavni investitor Nemčija.

Na trgu dela bo rast zaposlenosti v letošnjem letu (2018) še precej visoka. Brezposelnost je leta 2018 upadla na najnižno pokrizno raven 8,3 %. Z naslednjim letom se bo začela postopoma umirjati, kar se povezuje zlasti z zmanjševanjem obsega razpoložljive delovne sile zaradi demografskih sprememb. Te bodo ob predvideni rasti gospodarske aktivnosti in zaposlovanja vplivale tudi na število registriranih brezposelnih, ki se bo še naprej zmanjševalo.
Rast plač se bo v letošnjem in prihodnjem letu gibala v okvirih predvidene rasti produktivnosti. Nadaljnje padanje brezposelnosti in naraščajoče omejitve podjetij pri iskanju (predvsem ustrezno usposobljenih) delavcev bodo postopoma povečevali pritisk na rast plač. V sektorju država se bo rast plač glede na dogovore letos in prihodnje leto povišala.
Inflacija naj bi tudi letos ostala stabilna (1,5 %), predvsem zaradi razmeroma nizkih cen surovin. V prihodnjem letu naj bi se povišala na 1,9 %, skladno s politiko ECB ciljanja inflacije tik pod 2,0 %.
 
Panoge

Najpomembnejša panoga v Sloveniji je avtomobilska. Proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji so od leta 2002 združeni v Avtomobilski grozd Slovenije (Automotive cluster of Slovenia ali ACS). Ta združuje okoli 60 podjetij in raziskovalnih institucij, ki neposredno zaposlujejo več kot 25.000 zaposlenih, posredno pa je od njih odvisno okoli 150.000 delovnih mest. Letno prodajo za 3,7 mrd oz. za desetino BDP blaga in storitev. Od tega prestavlja približno 80 % izvoz, ki ima v skupnem slovenskem izvozu okrog 20 % delež.

Podjetja dosegajo visoke stopnje inovativnosti tudi v globalnem merilu in so člani raziskovalnih centrov SiEVA, ERTRAC ter lastniki več patentov. Največji proizvajalec je novomeški Revoz, vidnejši dobavitelji pa Akrapovič, Cimos, Hidria, Kolektor, Riko, Letrika, Iskra Mehanizmi, LTH Castings, Unior, Kovinoplastika Lož, Kolektor Liv, Hella Saturnus, Impol, Domel, Talum in Magna Steyr.
Geostrateška lega Slovenije je že zgodaj vzpodbudila razvoj panoge logistike in transporta.

Luka Koper je največje in neprestano rastoče slovensko pristanišče ter najbližji dostop do morja za južno Nemčijo. Potrebne kapacitete za zagotovitev vodilnega položaja Luke Koper med pristanišči v regiji, bo država zagotovila z železniškim pojektom Drugi tir. Tovor iz Luke Koper poleg železniških, prevažajo tudi logistična podjetja, kot denimo Intereuropa.

Slovenske železnice (SŽ) so eden od pomembnejših železniških prevoznikov tovora in potnikov v regiji. Trenutno je v teku obsežna modernizacija infrastrukture in voznega parka, ki bo trajala do 2025. Skupna dolžina tirov znaša 1208 km, število prepeljanih potnikov leta 2016 14,6 mio, skupni prepeljan tovor leta 2017 pa 19,0 mio ton. Liberalizacija trga v letu 2007 je prinesla dva nova uporabnika železniške infrastrukture, do leta 2028 pa naj bi se to število povečalo na 10-15.
Kljub svoji majhnosti ima Slovenija tri mednarodna letališča: Mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Mednarodno letališče Edvarda Rusjana Maribor in Aerodrom Portorož. Ljubljansko letališče je po privatizaciji leta 2015 doživelo nov zagon z uvajanjem novih povezav in posledično rastjo števila prepeljanih potnikov.

Zelene tehnologije in recikliranje je perspektivna panoga, saj na njenem razvoju temelji prehod v krožno gospodarstvo. V Sloveniji obsega podjetja Snaga, Dinos, Gorenje Surovina in Kemis.

Panoga energije in obnovljivih virov energije je zaradi številnih naložb med hitreje rastočimi panogami v državi. Po izgradnji VI. bloka termoelektrarne v Šoštanju in verige hidroelektrarn na spodnji Savi, se je leta 2013 začela še gradnja desetih hidroelektrarn na srednji Savi. Sestavljajo ga proizvajalci Holding slovenske elektrarne, GEN energija in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Najpomembnejši slovenski trgovec z energenti in po prihodkih največje slovensko podjetje je Petrol.

V panogi IKT in nanotehnologije deluje nekaj od največjih slovenskih podjetij. Na področju telefonije, televizije in interneta delujejo Telekom, Telemach, T-2, Amis in nekatera manjša podjetja. Največji televizijski hiši sta nacionalna televizija RTV Slovenija in komercialna televizija PRO plus. Poleg tega je v pokriznih letih v panogo vstopilo precej visoko izobraženih mladih Slovencev in sprožilo njeno vidno rast. V mednarodnem okolju je najbolj vidno podjetje 3FS in podjetja, ki uporabljajo tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (blockchain) – Viberate, Iconomi in druga.

Farmacevtska panoga je tradicionalna izvozna panoga, ki jo sestavljajo proizvajalca Krka in Lek, veletrgovski podjetji Salus in Kemofarmacija in več kot 500 drugih podjetij. Skupno ustvari okrog 2,0 mrd EUR prihodkov in 200 mio dobička.

Glede na to, da je Slovenija druga najbolj gozdnata evropska država, je razumljivo, da se je pri nas že zgodaj razvili lesnopredelovalna in pohištvena panoga. Med večja podjetja v panogi se uvrščata Lip Bled in Lesonit Ilirska Bistrica. Panoga, ki je sicer zadnjih dvajset let nazadovala, doživlja zadnja leta nov vzpon predvsem zaradi dejstva, da ostaja les ključni material nizkoogljične družbe prihodnosti.

Kemična panoga je v zadnjih letih v razcvetu predvsem zaradi uspešnega poslovanja Cinkarne Celje. Večji podjetji v panogi sta še Helios in Jub.
Turistična panoga je v zadnjih dvajsetih letih neprestano rastla. To je omogočilo trženje pod blagovno znamko I feel Slovenia, prenova Ljubljane in drugih večjih turističnih središč ter rast kulinarične ponudbe in prenočitvenih kapacitet. V letu 2017 je Slovenija zabeležila rekordnih 12 mio prenočitev (2007: 8 mio), s turizmom pa je bilo povezanih 13 % izvora BDP in osmina delovnih mest, kar je nad evropskim povprečjem. Glavne naravne znamenitosti so Blejsko jezero, Postojnska jama, Posočje, Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe. kulturnozgodovinske pa Ljubljana, Piran, Portorož, Ptuj, Lipica in Arboretum Volčji potok. V Ljubljani in Portorožu je razvit kongresni turizem, na vzhodu Slovenije zdraviliški (Rogaška Slatina), na severozahodu gorski (zimski športi, alpinizem, pohodništvo, kolesarjenje), na jugozahodu pa obmorski in rečni turizem (poletni ter vodni športi).
Kulinarično je Slovenija najbolj znana po vinu in se deli na tri vinorodne dežele: Primorsko, Posavje in Podravje. Najbolj kakovostna vina prihajajo iz vinorodnega okoliša Goriška Brda in iz vinorodnega podokoliša Jeruzalemsko-ormoške gorice iz vinskih kleti Movia, Simčič in Puklavec. Najbolj prepoznavna slovenska restavracija je kobariška Hiša Franko, v kateri kuha Ana Roš, najboljša kuharica na svetu leta 2017 po mnenju britanske revije Restaurant.
 
Slovenska finančna panoga je doživela v pokriznih letih celovito prestrukturiranje. V desetih pokriznih letih je prišlo do likvidacije Factor banke in Probanke, združitve Banke Celje in Abanke ter Poštne banke in NKBM, privatizacije NKBM (ter v kratkem NLB in Abanke), vstopa Sberbanke s prevzemom Volksbanke in preimenovanj Hypo Alpe Adria v Addiko Bank in Banke Koper v Inteso Sanpaolo Bank. Tako se je izboljšala robustnost finančnega sistema in odpornost proti šokom.

Konec leta 2016 se je okoli 400 podjetij in 100 institucij znanja povezalo v osem strateških razvojno-investicijskih partnerstev: Pametna mesta in skupnosti, Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost in Razvoj materialov kot produktov. V partnerstvih družbe in institucije sodelujejo skozi usklajevanje raziskovanja in razvoja, souporabo zmogljivosti, razvoj človeških virov, izmenjavo znanj in izkušenj, mreženje ter skupno zastopanje interesov v tujini.
Največje priložnosti za poglabljanje sodelovanja vidimo na naslednjih področjih:

- avtomobilska panoga: slovenske inovacije na področju elektromotorjev kot priložnost za nemško avtomobilsko industrijo na poti v električno prihodnost,
- finančna panoga: privatizacija slovenskih državnih bank kot prevzemna priložnost za nemške investitorje,
- infrastrukturna panoga: modernizacija slovenske železniške infrastruture kot naložbena priložnost za nemška podjetja,
- lesnopredelovalna panoga: oživljanje tradicionalne slovenske panoge kot nemška priložnost za dostop do slovenske lesne zaloge in znanja, ki izvira iz dolge tradicije na tem področju.

 

 

Prebivalstvo Slovenije 2018

2.066.880

Površina

20.273 km 2

Glavno mesto

Ljubljana (289.518 prebivalcev 2018)

Ostala večja mesta

Maribor, Celje, Kranj, Koper, Velenje, Ptuj, Novo mesto

BDP 2018

46,6 mrd EUR

BDP na prebivalca 2018

22.563 EUR

Valuta

EUR

Stopnja realne rasti BDP, napoved 2018

5,1 %

Zadolženost države 2017

73,6 % BDP oz. 31,86 mrd EUR

Stopnja registrirane brezposelnosti 2018

8,0 %

Povprečni mesečni bruto dohodek decembra 2017

1723,1 EUR

Povprečni mesečni neto dohodek 2017

1129,8 EUR

Obremenitev z davki in socialnimi prispevki 2016

39,6 % BDP

Davek na dobiček  2018

19 %

DDV 2018

Splošna stopnja 22 %, znižana stopnja 9,5 %

Zunanja trgovina 2017

Izvoz: 28,2 mrd EUR, uvoz: 27,5 mrd EUR

Največji trgovinski partnerji 2017

Izvoz: Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija, Francija

Uvoz: Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska

Inflacija 2018

1,5 %

OSNOVNE POSLOVNE INFORMACIJE O SLOVENIJI

 

 

Ustanovitev podjetja

Družba z omejeno odgovornostjo: minimalni kapital 7500 EUR, traja 5 dni

Davek na dohodek pravih oseb

19 %, efektivno 12 %, olajšave: 100 % za investicije v R & R, 40 % za opremo in nematerialno dolgoročno premoženje

Davek na dobiček

0 – 25 % (odvisno od časa posedovanja)

Davek na dodano vrednost

22 % navadna in 9,5 % znižana stopnja

Dohodnina

Lestvica: 16 %, 27 %, 34 %, 39 % in 50 %

 

Vse osnovne kazalce o Sloveniji, informacije o poslovnem okolju, režimu investiranja, načinu ustanavljanja podjetij, delovni zakonodaji, obdavčitvi in ostale podatke lahko pridobite na naslednji povezavi: http://www.poslovniportal.si/Doing_Business_Slovenia.php