Veleposlaništvo RS Berlin /Ekonomski oddelek /Osnovne gospodarske informacije o Sloveniji  /

Osnovne gospodarske informacije o Sloveniji

Odkar je Slovenija 1. maja 2004 postala članica Evropske unije, 1. januarja 2007 prevzela evro in 1. junija 2010 vstopila v OECD, se je povečala njena mednarodna konkurenčnost. Danes sodi med najuspešnejše države v svetovnem merilu.


Strateške prednosti

Za Slovenijo so značilne štiri strateške prednosti, ki ji omogočajo, da se učinkovito prilagaja neprestano spreminjajočemu se mednarodnemu okolju: Geostrateška logistična lega: Slovenija ni le geografsko  stičišče slovanskega, germanskega, romanskega in ugrofinskega sveta, ampak s sosednjimi državami vzdržuje dobre sosedske odnose in je vir stabilnosti v regiji, ki jo povezuje kultura in zgodovina. Iz države je enostaven dostop do trgov vzhodne (200 mio) in jugovzhodne (20 mio prebivalcev) Evrope, Slovenci pa so znani po odličnem znanju tujih jezikov in poznavanju kultur. Industrijska središča severne Italije in južne Nemčije so v rangu 500 km. Skozi državo tečejo panevropski koridor X, sredozemski TEN-T koridor in koridor Vzhodno-Jadransko morje. Kvalificirana delovna sila: Slovenci so znani po poznavanju tehnologije in avtomobilizma, kar je rezultat dolge industrijske tradicije. Za gospodarstvo so značilne inovacije, delovna morala in zvestoba podjetjem. 22 % zaposlenih ima univerzitetno, 57 % pa magistrsko ali doktorsko izobrazbo. Prevladujejo odlično znanje jezikov in IKT veščine.

Visoka stopnja digitalizacije: visoka uvrstitev na različnih indeksih in prejeti naslovi potrjujejo, da je Slovenija sodobna in digitalizirana država, usmerjena v trajnostni razvoj. Najpomembnejše uvrstitve: 

Georgetown Institut za ženske, mir in varnost, Indeks žensk, miru in varnosti 2019: 4. mesto

Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in znanosti 2019: 17. mesto

Institut za gospodarstvo in mir, Globalni mirovni indeks 2019: 8. mesto

Bertelsmann Stiftung, Globalni ndeks družbene odgovornosti 2019: 7. mesto

Slovenska pobuda za 20. maj, svetovni dan čebel, sprejeta pri Združenih narodih
 
Slovenija, Evropska gastronomska regija 2021

Dobro razvita infrastruktura: Slovenska pristanišča, letališča, avtocestni in železniški križ omogočajo enostaven dostop do države. Slovenija je po uporabi spleta nad povprečjem EU.
 
 
Gospodarstvo

Slovenija ima razmeroma majhno, toda hitro rastoče in izvozno usmerjeno gospodarstvo. Veljala je za gospodarsko najbolj razvit del nekdanje Jugoslavije, po osamosvojitvi pa se je s privatizacijo in internacionalizacijo pričelo dolgo obdobje stabilne rasti.
Gospodarsko rast danes ženejo predvsem zasebna potrošnja, naložbe in izvoz. Slovenija spada med tistih nekaj evropskih držav, ki konstantno izkazujejo presežek izvoza nad uvozom.

Gospodarska rast  v Sloveniji je v  letu 2019 znašala 2,8 %. Na stabilizacijo gospodarske rast naj bi vplivalo predvsem postopno upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja in demografski dejavniki, ki se bodo odrazili v nižjih rasteh zaposlenosti in potrošnje gospodinjstev.
Krepitev izvoza spodbujata zlasti rast tujega povpraševanja in vse večja konkurenčnost domačih podjetij. To vodi v rast prihodkov v nekaterih segmentih tržnih storitev, zlasti v prometu, računalniških storitvah in turizmu. Opazna rast števila prihodov oziroma prenočitev tujih turistov vodi tudi v rast prihodkov v gostinstvu.

Nemški statistični urad je za leto 2019 zabeležil rahlo zmanjšanje skupnega volumna blagovne menjave med Slovenijo in Nemčijo. Vsota blagovne menjave je tako znašala 10,45 mrd EUR (v primerjavi s prejšnjim letom se je zmanjšala za 0,57 %). Slovenski izvoz v Nemčijo je znašal 6,22 mrd EUR (0,49 % povečanje glede na preteklo leto), uvoz pa 4,23 mrd EUR (2,06 % zmanjšanje glede na preteklo leto).

Panoge

Najpomembnejša panoga v Sloveniji je avtomobilska. Proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji so združeni v Avtomobilski grozd Slovenije (Automotive cluster of Slovenia oziroma ACS). Ta združuje okoli 60 podjetij in raziskovalnih institucij, ki neposredno zaposlujejo več kot 25.000 zaposlenih, posredno pa je od njih odvisno okoli 150.000 delovnih mest. Letno prodajo za 3,7 mrd oz. za desetino BDP blaga in storitev. Od tega prestavlja približno 80 % izvoz, ki ima v skupnem slovenskem izvozu približno 20 % delež.

Podjetja dosegajo visoke stopnje inovativnosti tudi v globalnem merilu in so člani raziskovalnih centrov SiEVA, ERTRAC ter lastniki več patentov. Največji proizvajalec je novomeški Revoz, vidnejši dobavitelji pa Akrapovič, Cimos, Hidria, Kolektor, Riko, Letrika, Iskra Mehanizmi, LTH Castings, Unior, Kovinoplastika Lož, Kolektor Liv, Hella Saturnus, Impol, Domel, Talum in Magna Steyr.  Geostrateška lega Slovenije je že zgodaj spodbudila razvoj panoge logistike in transporta.

Luka Koper je največje in neprestano rastoče slovensko pristanišče ter najbližji dostop do morja za južno Nemčijo. Potrebne kapacitete za zagotovitev vodilnega položaja Luke Koper med pristanišči v regiji, bo država zagotovila z železniškim projektom Drugi tir. Tovor iz Luke Koper poleg železniških, prevažajo tudi logistična podjetja, kot denimo Intereuropa.

Slovenske železnice (SŽ) so eden od pomembnejših železniških prevoznikov tovora in potnikov v regiji. Trenutno je v teku obsežna modernizacija infrastrukture in voznega parka, ki bo trajala do 2025. Liberalizacija trga je prinesla dva nova uporabnika železniške infrastrukture, do leta 2028 pa naj bi se to število povečalo na 10-15.

Kljub svoji majhnosti ima Slovenija tri mednarodna letališča: Mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Mednarodno letališče Edvarda Rusjana Maribor in Aerodrom Portorož. Ljubljansko letališče je po privatizaciji doživelo nov zagon z uvajanjem novih povezav in posledično rastjo števila prepeljanih potnikov.
Zelene tehnologije in recikliranje je perspektivna panoga, saj na njenem razvoju temelji prehod v krožno gospodarstvo. V Sloveniji obsega podjetja Snaga, Dinos, Gorenje Surovina in Kemis.

Panoga energije in obnovljivih virov energije je zaradi številnih naložb med hitreje rastočimi panogami v državi. Glavni predstavniki panoge Holding slovenske elektrarne, GEN energija in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Najpomembnejši slovenski trgovec z energenti in po prihodkih največje slovensko podjetje je Petrol.

V panogi IKT in nanotehnologije deluje nekaj od največjih slovenskih podjetij. Na področju telefonije, televizije in interneta delujejo Telekom, Telemach, T-2, Amis in nekatera manjša podjetja. Največji televizijski hiši sta nacionalna televizija RTV Slovenija in komercialna televizija PRO plus. Poleg tega je v pokriznih letih v panogo vstopilo precej visoko izobraženih mladih Slovencev in sprožilo njeno vidno rast. V mednarodnem okolju je najbolj vidno podjetje 3FS in podjetja, ki uporabljajo tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (blockchain) – Viberate, Iconomi in druga.
Farmacevtska panoga je tradicionalna izvozna panoga, ki jo sestavljajo proizvajalca Krka in Lek, veletrgovski podjetji Salus in Kemofarmacija in več kot 500 drugih podjetij.

Glede na to, da je Slovenija druga najbolj gozdnata evropska država, je razumljivo, da se je pri nas že zgodaj razvili lesnopredelovalna in pohištvena panoga. Med večja podjetja v panogi se uvrščata Lip Bled in Lesonit Ilirska Bistrica. Panoga, ki je sicer zadnjih dvajset let nazadovala, doživlja zadnja leta nov vzpon predvsem zaradi dejstva, da ostaja les ključni material nizko-ogljične družbe prihodnosti.

Kemična panoga je v zadnjih letih v razcvetu predvsem zaradi uspešnega poslovanja Cinkarne Celje. Večji podjetji v panogi sta še Helios in Jub.  Turistična panoga je v zadnjih dvajsetih letih neprestano rastla. To je omogočilo trženje pod blagovno znamko I feel Slovenia, prenova Ljubljane in drugih večjih turističnih središč ter rast kulinarične ponudbe in prenočitvenih kapacitet. Glavne naravne znamenitosti so Blejsko jezero, Postojnska jama, Posočje, Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe. kulturnozgodovinske pa Ljubljana, Piran, Portorož, Ptuj, Lipica in Arboretum Volčji potok. V Ljubljani in Portorožu je razvit kongresni turizem, na vzhodu Slovenije zdraviliški (Rogaška Slatina), na severozahodu gorski (zimski športi, alpinizem, pohodništvo, kolesarjenje), na jugozahodu pa obmorski in rečni turizem (poletni ter vodni športi). Kulinarično je Slovenija najbolj znana po vinu in se deli na tri vinorodne dežele: Primorsko, Posavje in Podravje. Najbolj kakovostna vina prihajajo iz vinorodnega okoliša Goriška Brda in iz vinorodnega podokoliša Jeruzalemsko-ormoške gorice iz vinskih kleti Movia, Simčič in Puklavec. Najbolj prepoznavna slovenska restavracija je kobariška Hiša Franko, v kateri kuha Ana Roš, najboljša kuharica na svetu leta 2017 po mnenju britanske revije Restaurant.

Leta 2019 pa se je Ana Roš s svojo restavracija zavihtela na 38. mesto lestvice najboljših restavracij na svetu.

Konec leta 2016 se je okoli 400 podjetij in 100 institucij znanja povezalo v osem strateških razvojno-investicijskih partnerstev: Pametna mesta in skupnosti, Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost in Razvoj materialov kot produktov. V partnerstvih družbe in institucije sodelujejo skozi usklajevanje raziskovanja in razvoja, souporabo zmogljivosti, razvoj človeških virov, izmenjavo znanj in izkušenj, mreženje ter skupno zastopanje interesov v tujini.

Največje priložnosti za poglabljanje sodelovanja vidimo na naslednjih področjih:

• avtomobilska panoga: slovenske inovacije na področju elektromotorjev kot priložnost za nemško avtomobilsko industrijo na poti v električno prihodnost,
• finančna panoga: privatizacija slovenskih državnih bank kot prevzemna priložnost za nemške investitorje,
• infrastrukturna panoga: modernizacija slovenske železniške infrastrukture kot naložbena priložnost za nemška podjetja,
• lesnopredelovalna panoga: oživljanje tradicionalne slovenske panoge kot nemška priložnost za dostop do slovenske lesne zaloge in znanja, ki izvira iz dolge tradicije na tem področju.

TABELARNI PREGLED GLAVNIH EKONOMSKIH KAZALCEV

Prebivalstvo Slovenije 2020

2.095.861

Površina

20.273 km 2

Glavno mesto

Ljubljana (292.988 prebivalcev 2019)

Ostala večja mesta

Maribor, Celje, Kranj, Koper, Velenje, Ptuj, Novo mesto

BDP 2019

48,2 mrd EUR

BDP na prebivalca 2019

23.350 EUR

Valuta

EUR

Stopnja realne rasti BDP 2019

2,8%

Zadolženost države 2019

66,1 % BDP oziroma 31,7 mrd EUR

Stopnja registrirane brezposelnosti 2019

7,7 %

Povprečni mesečni bruto dohodek 2019

1753,84 EUR

Povprečni mesečni neto dohodek 2019

1133,50 EUR

Obremenitev z davki in socialnimi prispevki 2019

37,8 % BDP

Davek od dohodka pravnih oseb 2020

19 %

DDV 2020

Splošna stopnja 22 %, znižana stopnja 9,5 %, posebna nižja stopnja 5 %

Zunanja trgovina 2019

Izvoz: 33,5 mrd EUR, uvoz: 34,0 mrd EUR

Največji trgovinski partnerji 2019

Izvoz: Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija, Švica

Uvoz: Nemčija, Italija, Avstrija, Švica, Hrvaška

Inflacija 2019

1,8 %

Indeks človekovega razvoja 2019

0,902

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu 2019

81,2

Gini koeficient

0,24

Razlika v plačah med spoloma

8%

 

OSNOVNE POSLOVNE INFORMACIJE O SLOVENIJI

 

Vse osnovne kazalce o Sloveniji, informacije o poslovnem okolju, režimu investiranja, načinu ustanavljanja podjetij, delovni zakonodaji, obdavčitvi in ostale podatke lahko pridobite na naslednji povezavi: http://www.poslovniportal.si/Doing_Business_Slovenia.php