Veleposlaništvo RS Berlin /25 let diplomatskih odnosov Slovenija - Nemčija /Govor zunanjega ministra /

Govor zunanjega ministra

VELJA GOVORJENA BESEDA

 

UVODNI NAGOVOR
PODPREDSEDNIKA VLADE IN MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE
REPUBLIKE SLOVENIJE
KARLA ERJAVCA

NA DOGODKU
"SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA PO 25 LETIH PRIZNANJA"

Ljubljana, 13. januar 2017

 

Spoštovani,

v veliko zadovoljstvo mi je, da ste se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu in se nam danes pridružili na obeležitvi 25-letnice mednarodnega priznanja Republike Slovenije, čemur je današnji dogodek z naslovom "Slovenija in Evropska unija po 25 letih priznanja" namenjen.

V čast mi je, da lahko med nami pozdravim prvega predsednika RS gospoda Milana Kučana, prvega predsednika Vlade RS gospoda Lojzeta Peterleta, prvega ministra za zunanje zadeve RS gospoda dr. Dimitrija Rupla, ekscelence, gospe in gospode ter druge visoke goste.

Posebej me veseli, da se je odzvalo veliko mladih; toplo vas pozdravljam.

Ko se je takratna Evropska skupnost kot predhodnica današnje Evropske unije tik pred božičem leta 1991, zlasti po odločnih in enotnih prizadevanjih takratnega političnega vodstva, odločila priznati neodvisno Slovenijo, in je to 15. januarja leta 1992 tudi udejanjila, se je začela naša, takrat nova država, tudi formalno vključevati na svetovni zemljevid mednarodne skupnosti. Do konca pomladi 1992 je samostojna Slovenija postala 176. članica Organizacije združenih narodov in se s tem jasno izrisala na svetovnem  političnem zemljevidu.

V teh 25 letih je naša država prehodila dolgo pot, za katero brez zadrege lahko rečem, da je bila uspešna. Pri tem smo se, še posebej ko govorimo o naši mednarodni aktivnosti, ves čas naslanjali na cilje in temeljna načela Ustanovne listine OZN ter preko njih utrjevali naše temelje demokracije.

Enako velja za našo zavezanost evropskim integracijam. Prvo predstavništvo Slovenije v tujini je bilo avgusta 1990 vzpostavljeno v Bruslju, kar dokazuje, da smo svojo prihodnost že pred osamosvojitvijo videli v evropskem povezovanju. Evropska unija je ves čas zavzemala pomembno, če ne najpomembnejše, mesto v široki paleti ambicij in prizadevanj slovenske zunanje politike.

Evropski integracijski proces je ustvaril prostor miru in svobode na podlagi spoštovanja človekovega dostojanstva in njegovih pravic v okviru demokracije in vladavine prava. Ta okvir omogoča evropskim narodom in državam uživati prednosti nadnacionalne skupnosti. Za manjše države pa je zlasti pomembno to, da nam tak prostor omogoča samostojnost in enakopravno sodelovanje pri ustvarjanju skupne prihodnosti ter učinkovito udeležbo pri soupravljanju globalnih zadev.

Ko smo 1. maja 2004 postali polnopravna članica Evropske unije, se je v naši zgodovini začelo pomembno novo obdobje. V Evropski uniji Slovenija tudi danes vidi pomembnega garanta naše stabilnosti, varnosti in blaginje. Kljub številnim resnim izzivom, s katerimi se Evropska unija sooča, le-ta ostaja temeljni okvir za naš nadaljnji razvoj.

Zato se Slovenija zavzema za trdno, tesno povezano in enotno Evropsko unijo, ki se bo učinkovito soočala s ključnimi izzivi in nevarnostmi. To je Evropska unija, ki temelji na jasnih pravilih igre, ki veljajo za vse enako in v kateri vlada enakost glede pristojnosti članic, da soodločajo o skupni usodi.

Kritičnost državljanov do nacionalnih in evropskih institucij se je v številnih državah članicah povečala. Vendar menim, da si je pomembno še naprej prizadevati za nadaljnje spoštovanje vseh temeljnih svoboščin, za kar bo potrebno tudi skupno iskanje globljega razumevanja vzrokov za nastalo nezaupanje in težave, tako znotraj kot tudi izven unije.

Veseli me, da Slovenci ne sodimo med tiste evropske narode, ki bi izražali visoko mero nezaupanja v Evropsko unijo. Trenutno javno mnenje kaže, da nam danes Evropska unija še vedno predstavlja predvsem združenje za mir in skupni trg s štirimi svoboščinami. Prav tako unijo povezujemo s tako imenovano peto svoboščino – prostim pretokom znanja in možnostjo študija v drugih državah članicah. Pozitiven rezultat integracije je tudi skupna valuta.

Med glavne izzive, ki jih bomo morali naslavljati skupaj, zagotovo lahko uvrstimo nadaljnje reševanje posledic finančne in ekonomske krize, pa tudi vprašanje migracij s kriznih žarišč v soseščini in dlje. Tudi postopek izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije lahko prištejemo v ta okvir, saj med drugim kaže tudi na to, kako nujen je resen razmislek o prihodnosti naše integracije in kako nujno je potrebno zagotoviti enotnost med državami članicami, v prihodnost unije pa povrniti zaupanje.

Prednostne naloge ostajajo stabilizacija gospodarskega, finančnega in socialnega okolja. Nujen je tudi skupen, enoten in učinkovit način naslavljanja vprašanja migracij, pri čemer se je treba predvsem osredotočiti na dokončno vzpostavitev učinkovitega skupnega nadzora nad zunanjimi mejami EU. Naš cilj in cilj EU mora biti, da schengen ohranimo brez notranjih meja.


Evropska unija se je skozi zgodovino s krizami že soočala, jih je znala rešiti ter iz njih iziti močnejša. Razprava voditeljev držav EU o prihodnosti unije, ki je bila začeta septembra lani v Bratislavi, naj bi se zaključila marca, ko bomo praznovali šestdesetletnico Rimske pogodbe. Prizadevati si moramo, da bodo doseženi dogovori v interesu nas vseh. Tudi s tem namenom zunanje ministrstvo vodi serijo javnih razprav o prihodnosti Evropske unije, katerih glavni namen je slišati razmišljanja vseh zainteresiranih javnosti v Sloveniji o tem, kakšno Evropsko unijo si želimo v prihodnje.

Pomembno se mi zdi v tem kontekstu poudariti vprašanje širitve. V strateškem interesu Republike Slovenije je, da države Zahodnega Balkana izpolnijo pogoje za članstvo in postanejo članice Unije. Evropska unija mora regiji jugovzhodne Evrope še naprej pošiljati jasna in nedvoumna sporočila, da se bo širitveni proces nadaljeval, saj je to najučinkovitejši instrument, ki ga ima EU na voljo za zagotavljanje stabilnosti, varnosti, razvoja in spoštovanja evropskih norm in vrednot.

Ker drži, da so mladi gonilo razvoja, vir inovacij in pozitivnih družbenih sprememb,   bi rad moj današnji nagovor zaključil s temo mladih. Zadnje generacije mladih v Sloveniji veljajo za najbolj izobražene po osamosvojitvi. Po osamosvojitvi je začela naraščati njihova mobilnost, ne le prek potovanj, ampak predvsem s sodelovanjem v številnih mednarodnih dejavnostih in izmenjavah, med katere spadajo prostovoljstvo, mednarodni raziskovalni tabori in študijske izmenjave v okviru programa Erazmus in Erasmus plus, programa evropskega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa.

Boljša izobrazba prispeva k izboljšanju zaposljivosti in zniževanju revščine. Če to povežemo z več raziskavami in inovacijami v gospodarstvu, učinkovitejšimi viri, potem že lahko govorimo o boljši konkurenčnosti in novih delovnih mestih. Del pomembnega boja proti podnebnim spremembam so naložbe v čistejše tehnologije in tudi te ustvarjajo nova mesta. EU želi in pričakuje, da bi na teh področjih zarisane cilje dosegla do leta 2020. Zato so to tudi naši nacionalni cilji.


Spoštovani,

če se še enkrat vrnem v čas pred 25 leti in v obdobje od osamosvajanja do mednarodnega priznanja, je šlo v tistem obdobju tudi za to, da se je Slovenija za samostojnost odločila v pravem zgodovinskem trenutku. V pravem trenutku smo se odločili za pot, na katero so upale številne generacije naših prednikov.

Danes je odgovornost za prave odločitve v pravih trenutkih na naši strani. Z veseljem bom prisluhnil razpravi, vašim pogledom in razmislekom, morda tudi željam, upanjem in ciljem za našo skupno prihodnost in uspešnost.

Preden besedo predam današnjim panelistom, dovolite še kratko vabilo, da se mi po koncu razprave pridružite pri odprtju in ogledu dokumentarne razstave ob 25. obletnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije kot samostojne in suverene države. Ministrstvo za zunanje zadeve je zanjo zbralo dokumente, ki prikazujejo prizadevanja tik pred priznanjem in dokumente o priznanju Republike Slovenije s strani evropskih držav, prikazana pa so tudi priznanja s strani vseh današnjih članic Evropske unije.

Še enkrat hvala vsem, ki danes z nami praznujete to pomembno obletnico in tudi na ta način izkazujete vašo naklonjenost in podporo.