Veleposlaništvo RS Berlin /Novice /
28.06.2018  

EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE: KRESNA NOČ ALI ŠENTJANŽEVO

23. junija zvečer, v noči pred godom svetega Janeza (ta goduje 24. junija) se v številnih evropskih državah in drugod po svetu slavi kresna noč, kot eden najvećjih in najbolj priljubljenih ljudskih praznikov v letu. V Sloveniji ta praznik že stoletja poznamo pod imenom Šentjanževo (ali Janezovo). Pri kresni noči gre verjetno za tisti ljudski praznik, kjer se miti in legende, poganstvo in krščanstvo najbolj prepletata.

O kresi se dan obesi, pravi stari slovenski pregovor. S tem dnem se začne dan ponovno krajšati. Kres se praznuje le dva dni po poletnem solsticiju, zato je ljudstvo tudi praznik svetlobe, ko je dan najdaljši v letu, preneslo v svojem praznovanju kar na kresno noč. Zaradi velikega pomena svetlobe so ti dnevi še posebej praznovani v severnih deželah.

Na Slovenskem ima Šentjanževo večstoletno tradicjo praznovanja. Do druge svetovne vojne je bil ob Božiču in Veliki noči to najbolj praznovani ljudski praznik v letu. Ni bilo kraja, kjer ne bi kurili kresov, postavljali mlajev in pripravljali prava ljudska praznovanja z veseljem, rajanjem in radostjo.
Po starem verovanju se lahko, če si damo v žep praprotno seme, na kresno noč pogovarjamo z živalmi, rumena roža Šentjanževka pa nas, ob njenih nedvomnih zdravilnih učinkih, menda varuje tudi pred zlobnimi silami, saj ima moč obrambe in zaščite. Kresna noč je tudi noč ljubezni.
Poskusite letos tudi vi, kot so to počele generacije naših prednikov, okusiti čarobnost, mistiko in lepoto te noči!